Kdo se boji Virginie Woolf?

Naslov izvirnika Who's Afraid of Virginia Woolf?
Premiera 25. september 2022, Mini teater, Ljubljana

Predstava traja 2 uri in nima odmora. 
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci na odru Dvorane Frana Žižka SNG Maribor.

Režiser Ivica Buljan
Prevajalec Zdravko Duša
Dramaturginja Diana Koloini
Scenograf Aleksandar Denić
Kostumografinja Ana Savić Gecan
Izbor glasbe Benjamin Krnetić
Oblikovalca svetlobe in videa son:DA, Toni Soprano Meneglejte
Lektorja Jože Faganel, Simon Šerbinek
Asistent režije Peter Srpčič
Oblikovalka maske in frizerka Mirela Brkić
Asistentka dramaturgije Manca Majeršič Sevšek 

Zasedba
Nataša Barbara Gračner
Branko Šturbej
Benjamin Krnetić
Klara Kuk

Kdo se boji Virginie Woolf? Edwarda Albeeja je ena najslovitejših in najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja. Ko se je leta 1962 prvič pojavila na Broadwayu, je navdušila množice obiskovalcev, a razburila dežurne kritike z (za takratne razmere) brutalnim jezikom in ostro vivisekcijo zakonskega življenja. Podobno je bilo s kultnim filmom z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom iz leta 1966, ki je močno razširil hollywoodske meje sprejemljivega. Drama, ki že v naslovu provokativno preigrava otroško pesmico Kdo se boji hudobnega volka, je postavljena v domnevno uglajeno intelektualno in univerzitetno okolje, ki pa kmalu razgali svojo večplastno problematičnost in krutost. Navidezno običajen družabni večer dveh parov, med katerima sicer zeva opazna generacijska razlika, se pod taktirko starejšega, prekaljenega para – Marte in Georga – prevesi v nepopustljivo konfrontacijo vseh aspektov ambicij, družbenega statusa in globokih osebnih razočaranj zaradi neuresničenih želja. Pripovedna konstelacija ženske in moškega, ujetih v nerešljiv krog sovraštva in ljubezni, je postavljena v tesen dramski primež resnice in iluzije, v katerem poleg laži kraljujejo predvsem (samo)prevare, toda še bolj kot zahteva po uspehu se fantazma osebne izpolnitve napaja z idejo o otroku, ob katerem se dokončno pokažeta destruktivnost iluzije in potrebe po resnični ljubezni. Albeejeva drama se od časa svojega nastanka ni postarala, prav nasprotno: s svojimi osrednjimi temami – z imperativom uspeha, s patriarhalno dominacijo in z mitom o srečni družini z otroki – je danes bolj aktualna kot kadarkoli.

"V Buljanovi postavitvi igralci razprostrejo vsa čustvena stanja, ki jih je sposobno odživeti človeško bitje – od verbalnih norosti, bridkega humorja do žalitev, gnusa, prevare, zlobe, mučenja ..., a hkrati Šturbej in Gračnerjeva v zadnjem prizoru, izmučena od boja, pokažeta neverjetno ranljivost in krhkost, zaradi česar do teh nemogočih likov razviješ empatijo in se zaveš, da ima vsak zakaj svoj zato in da je vsak rabelj nekogaršnja žrtev."
Vesna Milek, Delo, 1. 10. 2022

O režiserju

Ivica Buljan je diplomiral iz francoskega jezika in primerjalne književnosti na Univerzi v Zagrebu. Deloval je kot gledališki kritik, leta 1995 pa je začel ustvarjati kot režiser, ko je v Ljubljani uprizoril Ime na vrhu jezika Pascala Quignarda. Režiral je besedila Marine Cvetajeve, Piera Paola Pasolinija, Heinerja Müllerja, Roberta Walserja, Elfriede Jelinek, Miroslava Krleže, Hervéja Guiberta, Anje Hilling, Danila Kiše, Gregorja Strniše in Roberta Bolaña ter številnih sodobnih slovenskih in hrvaških avtorjev. Režiral je v Sloveniji, ZDA, Nemčiji, Franciji, Italiji, na Madžarskem, Portugalskem, v Belgiji, Rusiji, Črni gori, Srbiji in na Slonokoščeni obali. Med letoma 1998 in 2001 je bil ravnatelj Drame HNK Split. Je soustanovitelj Mini teatra v Ljubljani in Festivala svetovnega gledališča v Zagrebu. Je dobitnik številnih Borštnikovih nagrad, Sterijeve nagrade, Vjesnikove nagrade Dubravko Dujšin, nagrade Branko Gavella, nagrade Petar Brečić, medalje mesta Havana in nagrade Prešernovega sklada. Je nosilec odlikovanja viteškega reda umetnosti in književnosti vlade Francoske republike. Med letoma 2014 in 2022 je bil ravnatelj Drame HNK Zagreb.

O producentih

Mini teater (1999), ki sta ga ustanovila Robert Waltl in Ivica Buljan, je v krajino slovenske umetnosti postavil svojo hišo v trenutku, ko so estetike osemdesetih po zenitu v devetdesetih, začele živeti v novi generaciji režiserjev. Baročno-vizualno gledališče, retro-avantgarde, post-politični teater in formalistična raziskovanja na eni strani, in Mini teater kot novo, skrajno mejno mesto, ki se umešča na tradiciji evropskega umetniškega gledališča, od Petra Brooka, Ariane Mnouschkine, Giorgia Strehlerja, Patricea Chereaua, Anatolija Vasiljeva ter ameriških avangard od Living theatra do Ellen Stewart in njene La Mame. 
www.mini-teater.si
info@mini-teater.si

Mestno gledališče Ptuj je profesionalno repertoarno gledališče, s sedmimi zaposlenimi, ki uprizori v sezoni 5 do 6 premiernih uprizioritev. Repertoarna usmeritev se predvsem osredotoča na moderno gledališče, ki poizkuša tako v resni, kot humorni obliki zrcaliti čas in prostor v katerem živimo. Mestno gledališče Ptuj spada med gledališča z največjim poudarkom na gostovanjih po Sloveniji in tujini. Okrog 250 predstav Mestnega gledališča Ptuj vsako leto obišče približno 40.000 gledalcev, s čemer se uvršča med najaktivnejša in produktivna gledališča v Sloveniji. Iz leta v leto se trudi, v svojem projektnem delu, da sodeluje s čimveč ustvarjalci kot tudi ostalimi gledališči, kot tudi z lokalno skupnostjo ter lokalnimi umetniki. Velik poudarek je na otrocih in mladih, kar se kaže z obiskom otroških predstav.
www.mgp.si
info@mgp.si