Frančišek

Naslov izvirnika Ο Φτωχούλης του Θεού (Božji ubožec)
Premiera 2. februar 2022, Mestno gledališče Ptuj
Prva slovenska uprizoritev

Predstava traja 3 ure in ima en odmor. 
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci na odru Dvorane Frana Žižka SNG Maribor.

Režiser Jernej Lorenci
Prevajalec Jaroslav Novak
Avtorja priredbe Jernej Lorenci, Matic Starina
Dramaturg Matic Starina
Kostumografinja Belinda Radulović
Scenograf Branko Hojnik
Asistentka scenografa Nina Rojc
Skladatelj Branko Rožman
Koreografinja Kaja Lorenci
Asistentka režije Brina Klampfer
Lektor Simon Šerbinek

Zasedba
Tamara Avguštin
Janez Škof

Frančišek Asiški je velika religiozna, mitološka, zgodovinska, umetniška figura, ki jo obdaja nepresežen svetniški sij. Postal je simbol, ki je v prihodnjih stoletjih prerasel geografsko okolje, prestopil je celo onkraj krščanstva in postal neštetokrat upodobljen, celo mitiziran nadčlovek s skoraj božanskimi lastnostmi. A vendar se za velikim Frančiškom iz Assisija skriva le človek, ki je na svet in samega sebe gledal drugače in tako začel tudi živeti. Videl je onkraj materialnega, ambicije, pohlepa in poželenja. Trpel je, ker se je boril s seboj, predvsem pa se je zavedal, da je vsak človek edinstven in neponovljiv. Kot eden izmed prvih "ekologov" je trdil, da smo nerazdružljivo povezani med seboj in z naravo. Prav ta človeški element je ključni element uprizoritve o človeku, ki, kot zatrjuje filozof in krščanski apologet Gilbert Keith Chesterton, "ni ljubil človečnosti nasploh, ampak vsakega človeka posebej, in prav tako ni ljubil krščanstva, ampak Kristusa". Frančišek ni hotel moči in oblasti, četudi so moč in oblast v njegovem imenu zlorabljali drugi. Ni hotel spremeniti sveta, a je kljub temu ponudil način, kako je mogoče spremeniti sebe in lastni odnos do drugih, ob vsem tem pa ni pozabil na razglašanje nove norosti – ljubezni.
 

V vsej tej majhnosti igralski tandem Janeza Škofa in Tamare Avguštin zaživi v svoji polnokrvni veličini. Janez Škof Frančiška oblikuje izhajajoč iz osnovne premise božjega šaljivca, poln je veselja, nasmehov, njegove prodorne modre oči režejo skozi dvorano v radosti ali bolečini. Ravno ta toplina, ki seva iz Frančiška, napaja njegove odločitve, utemeljuje njegovo norost – ljubezen. Pred gledalcem slika čudovit svet, kakršnega vidijo Frančiškove oči po tem, ko se odreče Klari, očetu in mami, poljubi gobavca....Tamara Avguštin kot Frančiškova sopotnica uteleša mnogo figur, njegova ljubljena Klara, njegov ljubljeni "bratec" Leon in predvsem pripovedovalka, ki občinstvo vodi v nepričakovane potujitvene zasuke, razgrinja kontekste in mestoma ponuja predahe humorja, ki so v uprizoritvi še kako potrebni.V Vseh svojih vlogah pa nastopa kot prva priča Frančiškove čudežne človečnosti, ki se spričo tovrstne ljubezni navkljub vsej bolečini ne more nikdar več odvrniti od svetnika.
Jaka Smerkolj Simoneti, SiGledal, 7.2.2022 

O režiserju

Jernej Lorenci je začel spoznavati oblike gledališke umetnosti v rani mladosti, v srednješolskih letih pa je pod okriljem Mrtvega gledališča Maribor že režiral prve uprizoritve. Za gledališko umetnost ga je v svojem Dramskem studiu dokončno navdušil dramatik in dramaturg Vili Ravnjak. Po končani Prvi gimnaziji Maribor je vpisal študij režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer je študiral pod mentorstvom Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Leta 1996 je na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana postavil diplomsko uprizoritev Sofoklejeve Antigone, s katero je tri leta kasneje tudi diplomiral. Leta 1997 je bil soustanovitelj Gledališke šole Prve gimnazije Maribor. Po študiju je režijske izkušnje nabiral v tako rekoč vseh slovenskih poklicnih gledališčih, pa tudi na Reki, v Zagrebu, Trstu in Sarajevu. V Prešernovem gledališču Kranj se je predstavil z drzno postavitvijo kultnega besedila sodobne dramatike Kako jemati njeno življenje Martina Crimpa (2011). Leta 2014 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada, istega leta pa je s kranjskim ansamblom na oder postavil poetično besedilo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič, predstava pa je prejela številne domače in mednarodne nagrade. Pod njegovim režijskim vodstvom je leta 2017 nastal avtorski projekt Stenica, ki je na 48. Tednu slovenske drame prejel Šeligovo nagrado ter nagrado občinstva. Istega leta je Lorenci prejel nagrado Evropske komisije za gledališče Premio Europa, najpomembnejše priznanje v evropskem gledališču. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je v tem "modrem režiserju" videla ustvarjalca "nove gledališke realnosti", ki je zaznamovala vse dobitnike te najvišje evropske nagrade za gledališče, med drugim tudi Petra Brooka in Harolda Pinterja.

O producentu

Mestno gledališče Ptuj je profesionalno repertoarno gledališče, s sedmimi zaposlenimi, ki uprizori v sezoni 5 do 6 premiernih uprizoritev. Repertoarna usmeritev se predvsem osredotoča na moderno gledališče, ki poizkuša tako v resni, kot humorni obliki zrcaliti čas in prostor v katerem živimo. Mestno gledališče Ptuj spada med gledališča z največjim poudarkom na gostovanjih po Sloveniji in tujini. Okrog 250 predstav Mestnega gledališča Ptuj vsako leto obišče približno 40.000 gledalcev, s čemer se uvršča med najaktivnejša in produktivna gledališča v Sloveniji. Iz leta v leto se trudi, v svojem projektnem delu, da sodeluje s čim več ustvarjalci kot tudi ostalimi gledališči, kot tudi z lokalno skupnostjo ter lokalnimi umetniki. Velik poudarek je na otrocih in mladih, kar se kaže z obiskom otroških predstav.
www.mgp.si
info@mgp.si