Avtorski projekt
Nekje daleč nekaj bo
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
Na sporedu
Po motivih dram Marat/Sade Petra Weissa, Markiza de Sade Jukia Mišime, Revolucijska teatrologija Ivana Mraka ter zgodb francoskih revolucionarjev
Premiera 3. februar 2023, UL AGRFT
Produkcija VII. semestra DI, GLR, DSU
Predstava traja 2 uri in nima odmora.
Prva slovenska uprizoritev
Režiser Bor Ravbar
Dramaturg Nik Žnidaršič
Avtorja priredbe in prevoda dodatnih besedil Nik Žnidaršič, Bor Ravbar
Scenografinja Katarina Prislan
Asistentka scenografije Živa Brglez
Kostumografinja Nika Dolgan
Glasbeni producent in korepetitor Davor Lončar Petrovič
Oblikovalec svetlobe Domen Lušin
Prevajalka besedila P. Weiss: Marat/Sade Urška Zajec
Prevajalec besedila J. Mišima: Markiza de Sade Milan Jesih
Avtorji 2. dela Suzana Krevh, Mojka Končar, Jan Slapar, Mina Švajger, Matevž Sluga, Svit Stefanija, Filip Štepec, Nika Manevski, Nik Žnidaršič, Bor Ravbar
Producentka Mija Špiler
Zasedba
Suzana Krevh, Mojka Končar, Jan Slapar, Mina Švajger, Matevž Sluga, Svit Stefanija, Filip Štepec, Nika Manevski
Mentorji
Za dramsko igro in gledališko režijo prof. Sebastijan Horvat, prof. Nataša Barbara Gračner
Za gib prof. Tanja Zgonc
Za dramaturgijo izr. prof. Tomaž Toporišič
Za scenografijo prof. Jasna Vastl, Sara Slivnik
Za jezik in govor doc. dr. Nina Žavbi
Za kostumografijo prof. Janja Korun, doc. mag. Tina Kolenik
V norišnici Charenton v bližini Pariza je skupina norcev leta 1808 pod vodstvom režiserja markija de Sada in nadzorstvom direktorja norišnice Coulmierja uprizorila smrt francoskega revolucionarja Jeana-Paula Marata, ki ga je 15 let pred tem umorila Charlotte Corday. Atentat je prelomil francosko revolucijo, iztiril jo je s poti in omogočil nastop Napoleona, ki za norce predstavlja najhujšega tirana. Kaj od tega je laž in kaj resnica? Komu se morajo v resnici upreti? Kaj je revolucija naše
generacije? Kdo vse so tirani našega časa in kakšni so načini spopadanja z njimi? Kakšen upor je produktiven in kaj lahko storimo, če ne vidimo izhoda? Je ideja revolucije samo še norost ali je norost sama že v ideji revolucionarna? Smo še na točki, ko še lahko obrnemo tok, ki nas pelje v pogubo, ali je že samo upanje na to revolucionarna norost?