Nevidna ženska

Naslov izvirnika Nevidljiva žena i druge priče
Premiera 11. november 2022, Anton Podbevšek Teater
Prva slovenska uprizoritev

Predstava traja 1 uro 10 minut in nima odmora. 
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci na odru Dvorane Frana Žižka SNG Maribor.

Režiserka Ivana Djilas
Prevajalki in avtorici priredbe Špela Frlic, Ivana Djilas
Oblikovalec in izdelovalec lutke Gregor Lorenci
Scenografinja in oblikovalka svetlobe Sara Slivnik 
Oblikovalka videa Vesna Krebs
Kostumografinja Jelena Proković
Skladatelj Boštjan Gombač
Koreograf Branko Potočan
Svetovalka za jezik Barbara Rogelj
Asistentka kostumografije Saša Dragaš

Zasedba 
Špela Frlic
Maja Kunšič
Katja Povše 

Ko sanjamo, nismo nikoli stari osemdeset let. Starost ni nekaj, kar bi si kdorkoli želel. Ni se lahko sprijazniti s tem, da si star, še najmanj pa, da si stara ženska. Starost se skriva, podobno kot debelost. Stare ljudi se izključuje. In dobro vemo, da bomo izključeni, ko bomo stari, zato si prizadevamo na vse načine podaljšati mladost. Bombardirani smo s podobami oseb, ki jih štejejo petdeset in so videti polovico mlajše. Mlad videz v zrelih letih je novi standard, je naša odgovornost in sramota, če ga ne dosežemo. Starost prikrivamo s podobami srečnih, pomirjenih, vitalnih, nasmejanih starih ljudi. Starost je popolnoma zakrita, izbrisana, starosti tako rekoč ni, saj smo vsi večno mladi – in potem? Ni nas več. A kdaj se človek zave, da je star? Naše telo se premika linearno, se razvija, troši in stara, naš um pa se lahko sprehaja naprej in nazaj v času. Je možno, da zaradi spominjanja ne moremo sprejeti svoje fizične podobe? Nevidna ženska Slavenke Drakulić je niz krhkih, a zato nič manj bolečih intimnih zgodb in izpovedi, ki prevprašujejo, zakaj sta starost in staranje danes temi, o katerih je skoraj prepovedano govoriti. Ali postajamo s starostjo nevidni? Kaj se dogaja z našimi telesi, z našim odnosom do drugih in drugih do nas? Nevidna ženska je pripoved o razmerjih, o odnosih staršev in otrok, o odhodih, pozabah, izginjanju, bolečini, sramu in bolezni – o najglobljih čustvih, o katerih si ne upamo govoriti.

O režiserki

Ivana Djilas je gledališka režiserka, publicistka in občasno kolumnistka Mladine. Je ekonomska migrantka, umetnica, ženska s kariero, feministka, dolgoletna doktorska študentka, prekarna delavka, lastnica magisterija, dveh romanov Hiša in A si lahko vsaj enkrat tiho, stanovanja in kredita. Še zmerom je prvič poročena, mama posvojenega temnopoltega otroka in otroka s posebnimi potrebami, glasna, z viškom kilogramov. Ne uporablja Twitterja, Facebooka, Instagrama in TikToka. Ustvarja umetnost in piše o enakosti, stereotipih ter sprejemanju drugačnosti. Rojena je v Beogradu, kjer je odraščala in se tudi šolala. Živi v Sloveniji in ustvarja gledališče za odrasle in otroke v vseh slovenskih gledališčih od začetka tega milenija. Pogumna je samo, ko je v to prisiljena.

O producentu

Anton Podbevšek Teater (APT) je prva in najmlajša slovenska profesionalna gledališka institucija, ustanovljena in delujoča na področju Dolenjske in Bele krajine. Imenuje se po Antonu Podbevšku - prvemu slovenskemu avantgardistu in "frontmanu" umetniškega gibanja, iz katerega je zrasla prva slovenska umetniška avantgarda, imenovana "novomeška pomlad". Ime institucije govori o aktivni ontološki usmeritvi institucije. Znotraj gledališkega polja je ta usmeritev pot in raziskava znotraj pokrajin sodobne umetnosti, usmerjena v performativne, scenske, gibalne in zvočne raziskave, povezane z refleksijo etike v polju kritike ideologije vsakdanjega življenja.

http://www.antonpodbevsekteater.si
info@antonpodbevsekteater.si